Vsak oktober je treba slediti določenemu projektu – Nobelovi nagradi.
V zadnjih nekaj dneh, potem ko je prebral nebeške knjige nagrade za fiziko in kemijo ter že tritisoč izrekel veliko sočutje Harukiju Murakamiju, je končno uvedel podelitev zadnje Nobelove nagrade za ekonomijo: Nobelove nagrade za ekonomijo.
Torej, kdo je letos, disciplina, ki je tesno povezana z našimi denarnicami, podelil nagrado?
Nova "Nobelova nagrajenca" sta Abhijit Vinayak Banerjee in Esther Duflo z MIT ter Michael Kremer s Harvarda.
Ocenjuje se, da večina ljudi ne ve, kdo so ali kaj so storili. Konec koncev tudi "nagrada za nagrajenca citatov", ki je bila vedno znana kot "Nobelova vetrnica", tokrat ni pravilno uganila nobene od njih.
Čeprav je s kvantitativno analizo uspešno prevaral pravo osebo...... Ne, napovedovali so zmago 50 ekonomistov.
Trije ekonomisti, ki so letos prejeli nagrado, imajo svojo "glavno dejavnost", ki se imenuje razvojna ekonomija.
»Razvoj« razvojne ekonomije, vzet iz besede »države v razvoju«, se je pojavil konec 40. let 20. stoletja, ko so suverene države Azija, Afrika in Latinska Amerika postale neodvisne, in je bila disciplina, posebej uporabljena za preučevanje gospodarskih pojavov držav v razvoju.
Če povem naravnost, ta disciplina pripisuje velik pomen preučevanju razvoja revnih in zaostalih držav ter skuša najti rešitve za problem revščine, te tri nagrade pa temeljijo na njihovih izjemnih prispevkih k človeški revščini, torej ekonomiji revščine.
Vredno je omeniti, da je tokrat nagrajena disciplina zelo "mlada" v primerjavi s prejšnjimi uglednimi prejemniki nagrad za ekonomijo, tudi letošnji prejemniki nagrad za ekonomijo so v svojem vrhuncu, Banerjee in Kremer sta oba po šestdesetih, prvi je star 58 let, drugi 55 let, Banerjeejeva žena Duflo pa je po 70-ih, stara le 47 let.
To je prvič, da je par prejel Nobelovo nagrado hkrati, in le štirikrat v celotni zgodovini Nobelove nagrade.
Nato se osredotočimo na raziskave Banerjeejevih o pastih revščine in kako iz nje izstopiti.
- 1 -
Revni ljudje ne marajo učiti? Samomotivirano srce ne nosi tega lonca
Področje "ekonomije revščine" se sliši razmeroma neznano, a Banerjeejeve raziskave so pravzaprav bolj relevantne za naša življenja kot pri drugih Nobelovih nagrajencih v zadnjih letih.
Kot pri mnogih paradoksih: zakaj revni ljudje raje kupujejo televizorje in igralne konzole, namesto da bi vlagali v lastno izobraževanje? Zakaj revni ljudje pogosteje nimajo nobenega življenjskega načrta?
Banerjeejevo delo je predvsem spremeniti način, kako ljudje razumejo revščino.
V preteklosti so se vprašanja, ki so bila prav zdaj, pogosto nanašala na osebne lastnosti ali "samomotivacijo", a ko jih pripišemo morali, lahko vladne politike zlahka postanejo moralno pridiganje.
Banerjeejevo delo popravlja te zaznave in pojasnjuje ekonomijo, ki stoji za njimi. Na primer, ker imajo revni ljudje v življenju več težav, potrebujejo orodja, ki jim bolj olajšajo skrbi kot drugi – kot so televizorji, mobilni telefoni, nezdrava hrana in igralne konzole.
Če vlagate v osebno učenje, ta proces donosnosti pogosto traja dolgo, revni pa pogosto nimajo potrpljenja zaradi ekonomskih razlogov, življenje v tem obdobju pa bo še vedno bolj težavno in dolgočasno.
- 2 -
Revni ljudje neradi zapravljajo denar za zdravje?
Kar zadeva zdravstvene težave, je pravzaprav enako.
Banerjeejevi so ugotovili, da revni veliko denarja in časa porabijo za zdravje in zdravstveno oskrbo — celo za srednji razred ali celo višje od njega — vendar rezultati niso dobri. Zakaj? Ker revni pogosto nimajo potrebnega medicinskega in higienskega znanja, pogosto čakajo, da bolezen napreduje do določene mere, preden gredo k zdravniku.
Prav tako so bolj naklonjeni zdravnikom, ki radi "jemljejo močna zdravila" in menijo, da so ti zdravniki "dobri" ter jim pomagajo čim prej "rešiti težave".
A v resnici "močna zdravila" pogosto vodijo v odpornost na zdravila in prekomerno zdravljenje. Ta odnos poudarka na zdravljenju namesto na preventivi je mnoge revne ljudi naredil ne le ekonomsko obremenjene, ampak tudi fizično prizadete. To posledično vpliva na izobraževanje naslednje generacije – po raziskavah otroci s slabim telesnim stanjem običajno obiskujejo šolo krajše obdobje in imajo po diplomi razmeroma nizke plače. Revščina se na ta način »dedi«.
Kar zadeva finančno upravljanje, Banerjeejeva raziskava razkriva tudi pojav inverzije obrestnih mer. Revni ljudje pogosto potrebujejo manjša, kratkoročna posojila in nato plačevati izjemno visoke obresti.
Razlog je tudi v tem, da imajo revni običajno večja finančna tveganja – pogosto imajo nestabilne dohodke in ne morejo pridobiti obratnega kapitala od bank, zato so bolj odvisni od teh mikroposojil z visokimi obrestmi. In ta mikroposojila jim še olajšajo prihranke za zaščito pred tveganjem.
Skozi njihove raziskave boste morda razumeli, zakaj je revščino tako težko premagati.
Kako torej lahko naredimo razredni preskok iz revščine v srednji razred? Banerjeeji so prav tako ponudili svojo rešitev.
Na primer, samozaposleno podjetništvo je ena od možnosti.
A na enak način je za izjemno revne težko pridobiti glavnico, potrebno za začetek podjetja. Bolj praktična možnost je pogosto delo vladnih agencij. Ker so zaposlitvene možnosti v vladah relativno gledano zelo stabilne, kar revnim omogoča dolgoročne naložbe, povečanje njihovega razmišljanja in nato preskok iz revščine v srednji razred.
- 3 -
Pomen za Kitajsko
Banerjeejeve raziskave so prav tako zelo pomembne za Kitajsko.
Ker je Kitajska tudi država v razvoju, obstajajo tudi ljudje, ki živijo v revščini in tesnobi. Ljudje pogosto menijo, da so za premagovanje revščine potrebne radikalne reforme. Banerjee meni, da je to zelo težko in mu ni treba.
Nasprotno, izboljšanje trenutnega sistema pogosto prinese dobre rezultate in poveča zaupanje ljudi v vlado, kar je enak pogled kot pri Nobelovem nagrajencu Saylorju iz leta 2017: majhne spremembe lahko močno vplivajo.
Razmerje držav BRICS v skrajni revščini glede na skupno prebivalstvo (rdeča črta je Kitajska)
Kakšno vlogo lahko torej ima vlada v tem?
Pravzaprav se vlada uporablja za reševanje problemov, ki jih trg ne more rešiti. Problem revnih je prav zaradi tržnih neuspehov država postala še posebej pomembna.
Revni ljudje pogosto nimajo potrebnih informacij za sprejemanje pravih odločitev, revni pa imajo pogosto preveč odgovornosti za preživetje, kar vodi v nezmožnost sprejemanja optimalnih odločitev.
V tem smislu Banerjeejeve raziskave vladam ponujajo nov pogled na razumevanje revščine, da bi zmanjšale revščino z vidika politike in na koncu našle priložnosti za njeno premagovanje.
Letošnja Nobelova nagrada je, za razliko od prejšnjega osredotočanja na temeljne raziskave in akademske prispevke, bolj pragmatična, kar kaže na vse bolj očiten trend: sodobne znanstvene raziskave vse bolj pozornosti posvečajo vplivu raziskav na resnični svet.
V skladu s pogostim kitajskim pregovorom sta znanost in tehnologija glavni proizvodni sili.
Izbiralci za Nobelovo nagrado morda upajo tudi, da bodo raziskave v prihodnosti bolj prebile okove slonokoščenih stolpov in postale konkreten predmet v vaših rokah, resnično uporabljen s strani ljudi. |
Objavljeno na 16. 10. 2019 16:15:04
|
|
|
Objavljeno na 16. 10. 2019 16:23:33