|
Besedilo/ITValue novinarka Wu Ningchuan Od vstopa v javnost leta 2008 do nedavne pogodbe Amazona za računalništvo v oblaku z Microsoftom v vrednosti 100 milijonov dolarjev, je računalništvo v oblaku preživelo polnih sedem let. V zadnjih 7 letih so nove informacijske tehnologije, kot so mobilno računalništvo, družbena omrežja in veliki podatki, ki temeljijo na prvi generaciji tehnologije računalništva v oblaku, sprožile nov poslovni premik na globalnem poslovnem področju ter ustvarile personalizirane poslovne modele s potrošniki in uporabniki v središču. Trend tehnologije Docker, ki je lani zajel področje računalništva v oblaku, je velik korak naprej za podjetja, da se približajo potrošnikom in uporabnikom. Ta članek ponuja poglobljeno analizo, kaj Docker je in kako bo preoblikoval računalništvo v oblaku ter tako inkubiral naslednje generacije poslovnih modelov, ki lahko industrializirajo proizvodnjo personaliziranih izdelkov in storitev. Kaj je Docker? Odgovor je: Docker je naslednja generacija računalništva v oblaku. Docker v kitajščino pomeni "dock porter", kaj torej "dock porter" nosi? Gre za standardiziran "kontejner", ki vsebuje aplikacije. "Terminalni nosači" lahko prejmejo standardizirane "kontejnerje" na katerem koli "terminalu" na svetu, ki zagotavljajo standardizirane povezave, nato pa hitro namestijo, zaženejo in upravljajo aplikacije v "kontejnerjih", pri čemer različni ponudniki oblačnih storitev zagotavljajo standardizirane povezave do "terminalov". Na ta način Docker prinaša razvoj in distribucijo aplikacij v okolju računalništva v oblaku v dobo industrijske proizvodnje, kar je bistvo Dockerja. V okolju Dockerja razvijalci programov ustvarjajo programe v skladu z določenimi standardi embalaže, proizvedeni standardizirani programi pa se nalagajo v standardizirane zabojnike, ki so "kontejnerji". Ponudniki oblačnih storitev po vsem svetu zagotavljajo standardizirane "doke", ki lahko enostavno sprejemajo standardizirane kontejnerje in aplikacije v sebi, sestavijo te standardizirane aplikacije v lastne personalizirane rešitve na plug-and-play način in jih nato zagotovijo končnim uporabnikom. Standardizirana programska arhitektura, ki ustreza Dockerjevemu "kontejnerju", so znane mikrostoritve. V dobi Dockerja sta se plast IaaS in plast PaaS v prvi generaciji računalništva v oblaku združila v eno in oblikovala Container-as-a-Service (CaaS), ki je naslednja generacija arhitekture računalništva v oblaku. Arhitektura računalništva v oblaku naslednje generacije, ki temelji na CaaS, podjetjem omogoča industrijsko proizvodnjo splošne programske opreme, nato pa hitro sestavljajo splošno programsko opremo za oblikovanje personaliziranih rešitev glede na individualne potrebe potrošnikov in uporabnikov, kar je naslednja generacija poslovnega modela. Pionirji dobe kontejnerjev Po podatkih za drugo četrtletje, ki jih je julija 2015 objavilo podjetje Synergy Research, ameriško podjetje za tržne raziskave, je globalni trg oblačnih storitev zdaj trdno monopoliziran s strani štirih glavnih ponudnikov: AWS Amazon Cloud, Microsoft, IBM in Google, ki predstavljajo 54 % svetovnega tržnega deleža oblačnih storitev, medtem ko povprečna letna rast poslovanja s oblačnim računalništvom štirih glavnih ponudnikov znaša kar 84 %, v primerjavi z letno rastjo drugih ponudnikov oblačnega računalništva na trgu, ki znaša le 33 %. Med njimi je AWS Amazon Cloud v drugem četrtletju letos ustvaril prihodke v višini 1,82 milijarde dolarjev, kar je 81 % več kot leto prej; Microsoft je že vložil 15 milijard dolarjev v svoje globalne podatkovne centre. Očitno so kot štirje glavni proizvajalci v industriji računalništva v oblaku, zlasti Google, Amazon in Microsoft, trije glavni javni oblaki pustili druge ponudnike oblačnih storitev daleč za sabo, ti trije pa so trdno vzpostavili tržni vzorec prve generacije javnega oblaka. V letu 2014 in v začetku leta 2015 so kitajski tehnične strokovnjaki v osrednjih tehničnih ekipah prve generacije glavnih ponudnikov javnih oblačnih storitev začeli zapuščati svoja prvotna podjetja in se vračati na domače podjetniško področje kontejnerjev/Dockerjev. Med njimi so Lingque Cloud iz Microsoftove ekipe za osnovno tehnologijo Windows Azure, Digital Cloud iz Googlovega oddelka za osrednjo tehnologijo oglaševanja, DaoCloud iz EMC in VMware ekip za jedrne tehnologije, Hourspeed Cloud iz IBM Bluemix in Alibaba Cloud Shield za osrednjo tehnološko ekipo ter HyperCloud Cloud Cloud Institute, tehnološka ekipa za računalništvo v oblaku pri China Mobile Research Institute. Skupna značilnost teh zagonskih podjetij je, da so ustanovitelji vsi iz jedrne tehnične ekipe prve generacije javnega oblaka; po eni strani so kontejnerji/Docker postali glavni trend naslednje generacije računalništva v oblaku, po drugi strani pa so zapustili prvotno podjetje, ker je prva generacija javnega oblaka praktično dozorela. "Zakaj je talent za računalništvo v oblaku v Seattlu? To je zato, ker sta Amazon Cloud in Microsoft oba v Seattlu, tehnične zmogljivosti računalništva v oblaku pa izhajajo predvsem iz izkušenj z obratovanjem in vzdrževanjem, poleg tega pa so le trije tehnični strokovnjaki z izkušnjami v upravljanju in vzdrževanju več kot milijona strežnikov: Google, Amazon Cloud in Microsoft. Zuo Yue, ustanovitelj podjetja Lingque Cloud in nekdanji vodja projekta kontejnerjev jedrne tehnične ekipe Microsoft Windows Azure US, je povedal. Chen Kai, soustanovitelj in CTO podjetja Lingque Cloud, prav tako prihaja iz osrednje tehnične ekipe Microsoft Windows Azure v Združenih državah in je bil odgovoren za globalni sistem razporejanja Windows Azure, Fabric Controller. Wang Pu, ustanovitelj drugega digitalnega oblaka, prihaja iz osrednje tehnične ekipe Googlovega oglaševalskega poslovanja v Združenih državah Amerike in je novinarjem povedal, da ima Google največje število strežnikov med ponudniki javnih storitev na svetu, Google, ustanovljen leta 1998, pa upravlja in vzdržuje desetine milijonov strežnikov po vsem svetu; sledila sta AWS in Microsoft Windows Azure, ki vsak ima v lasti in upravlja milijone strežnikov; tretjič, IBM SoftLayer ima v lasti in upravlja na stotine tisoč strežnikov; Nazadnje imajo regionalni ponudniki javnih oblačnih storitev v različnih državah strežnike, ki jih upravljajo in vzdržujejo od stotin do tisoč, izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem ter tehnično raven ponudnikov javnih oblačnih storitev pa je mogoče neposredno oceniti glede na obseg strežnikov v delovanju in vzdrževanju. Razvil se je v dobo kontejnerjev Kaj je posoda? To mora omeniti osebo in podjetje. Ta oseba je slavni drugi in zadnji glavni arhitekt Microsofta, Ray Ozzie. Oktobra 2005 je Ray Ozzie, ki se je pravkar pridružil Microsoftu, izdal memorandum z naslovom "The Internet Services Disruption", ki je bil predvsem namenjen spodbujanju Microsoftove celovite preobrazbe v internetne storitve. V tem članku Ray Ozzie predlaga znamenito "brezhibno uporabniško izkušnjo", ki jo omogoča storitveno usmerjena programska arhitektura, in jo interpretira kot "brezhibno komunikacijo", "brezhibno produktivnost", "brezhibno zabavo", "brezhiben trg", "brezhiben operacijski sistem", "brezhibno rešitev" in "brezhibno IT", katerega jedro je "brezhiben operacijski sistem", "brezšivna rešitev" in "brezhibna IT". Google je pionir, ko gre za "brezhibne operacijske sisteme", "brezhibne rešitve" in "brezhibno IT" prakse. Chen Hao, znani bloger, nekdanji vodja raziskav in razvoja pri Amazon China ter višji strokovnjak za Alibabo, ima živo metaforo: računalništvo v oblaku "pomeni voziti Mercedes-Benz z avtomobilom Xiali". Google je zagrizen igralec, ki je izrinil "Xiali" iz Mercedes-Benza, saj trdi, da je internetno podjetje in začetnik internetne tehnologije. Wang Pu je povedal, da je Google upravljal in vzdrževal desetine milijonov strežnikov po svetu, kar je daleč preseglo zgornjo mejo mnogih obstoječih tehnoloških dobaviteljev, zato je Google sam izumil številne tehnologije za upravljanje desetine milijonov strežnikov, "Na primer, Google je razvil vrhunsko omrežno stikalo, in celo Cisco ne more izdelati takšnega omrežnega stikala." Razlog je preprost, saj ni ustreznega eksperimentalnega okolja. Od ustanovitve leta 1998 je Google razvil in skladiščil veliko "tehnologije za jedrsko bombo", vendar je večino teh tehnologij Google blokiral in jih je mogoče najti le v znanstvenih člankih, ki jih je objavil Google. Da bi se izognili uporabi dragih fizičnih virtualizacijskih izdelkov na trgu in hkrati hitreje in ceneje izdali lastno programsko opremo in storitve, je Google od začetka razvil novo tehnologijo virtualizacije na osnovi kontejnerjev, s katero poenostavlja osnovno operacijsko okolje, potrebno za delovanje vseh Googlovih storitev. Na konferenci CNUTCon Global Container Technology Conference avgusta 2015 je Dawn Chen, programska inženirka na Google Cloud Platform z več kot 8 leti izkušenj pri Googlu, povedala, da je bila ob prihodu v Google pred osmimi in pol leti, ko je Google šele začel razvijati tehnologijo kontejnerjev, v Googlovi ekipi za tehnologijo kontejnerjev poleg nje le dva človeka. Danes vse Googlove storitve delujejo v vsebnikih, vključno z Gmailom, Maps, datotečnim sistemom GFS, MapReduce in drugimi. Google zdaj lansira približno 7.000 kontejnerjev na sekundo in izda več kot 2 milijardi kontejnerjev na teden. Google je dejansko uresničil vizijo "brezšivnega operacijskega sistema" z vsebniki. Vsak, ki malo ve o računalništvu v oblaku, ve, kako pomembni so virtualni stroji na plasti IaaS, in spreminjanje načina delovanja virtualnih strojev pomeni spreminjanje strukture plasti IaaS, zato so kontejnerji naslednja generacija modelov računalništva v oblaku. Kontejnerji so v bistvu tehnologija operacijskega sistema, ki je virtualizacija, ki temelji na operacijskem sistemu. Aplikacijska programska oprema, razvita na osnovi vsebnikov, lahko doseže učinek "eno mesto za razvoj, ki teče povsod", ne glede na to, kakšen operacijski sistem ali IaaS oblačno okolje je v ozadju, kar je pravzaprav koncept "brezhibnega operacijskega sistema", ki ustreza "brezšivnim rešitvam" in "brezhibni IT". Docker združuje vsebnike po svetu Kontejner in Docker sta dve angleški besedi, Docker pa je ekvivalent standardiziranemu kontejnerju, kar je najnovejši rezultat razvoja tehnologije kontejnerjev v zadnjih 30 letih. Kot tehnologija virtualizacije na ravni operacijskega sistema tehnologija kontejnerjev sega v leto 1982. Takrat je bila tehnologija Chroot, ki jo je uvedel Unix, priznana kot izvor virtualizacije na ravni operacijskega sistema, kar je najzgodnejše stanje tehnologije kontejnerjev. Kasneje je bila tehnologija virtualizacije operacijskega sistema prepletena z jedrom Linuxa in razvojem operacijskega sistema Linux. Ker je virtualizacija operacijskih sistemov primarno namenjena poceni x86 strežnikom, je razvoj tehnologije strežniških čipov pri Intelu in AMD-ju prav tako vplival na razvoj kontejnerske tehnologije. Leta 1991 je Linus Torvalds, podiplomski študent na Univerzi v Helsinkih na Finskem, razvil Linux jedro za stroj 386. Na podlagi jedra Linuxa so različni proizvajalci razvili komercialno dostopne Linux operacijske sisteme. Januarja 1995 je bil ustanovljen RedHat, ki je lansiral RedHat Linux, Linux "distribucijo". Nato je bilo jedro Linuxa nenehno posodabljano, in šele leta 2007 je v Linux jedro vstopila bolj zrela kontejnerska tehnologija, ki je prav tako koristila 64-bitnim strežniškim čipom, ki sta jih okoli leta 2005 predstavila Intel in AMD. Prav zaradi znatnega povečanja kapacitete procesorja in pomnilniškega čipa je mogoče virtualizirati več prostorov v enem operacijskem sistemu. Leta 2008 je bil ustanovljen LXC oziroma Linux projekt odprte kode, tehnologija kontejnerjev pa se je začela široko uporabljati v industriji, Microsoft pa je lansiral tudi prvo generacijo javnega oblaka Windows Azure. Leta 2010 je bilo v Združenih državah ustanovljeno zagonsko podjetje dotCloud, dotCloud je bilo sprva PaaS platforma, ki je temeljila na tehnologiji LXC, njen koncept pa je bil zagotoviti razvojno oblačno platformo, ki pokriva osnovni IaaS oblak in podpira več razvojnih jezikov. V začetku leta 2011 je dotCloud zbral 10 milijonov dolarjev financiranja serije A. DotCloud je sprva deloval na AWS EC2, vendar je bilo z vstopom več ponudnikov javnega oblaka na trg težko implementirati koncept dotClouda z lastniško tehnologijo enega podjetja. Zaradi tega so ustanovitelji dotClouda poenostavili in standardizirali tehnologijo kontejnerjev, ki temelji na LXC, jo poimenovali Docker, jo odprli in zagnali program Open Container Program (OCI), ki je hitro postal priljubljen med Dockerjem in odprtokodno skupnostjo Dockerja. 29. oktobra 2013 je bil dotCloud preimenovan v Docker. Kasneje je več ponudnikov začelo napovedovati podporo Dockerju. Avgusta 2015 je aplikacija za javni paket Registry (ki jo vzdržuje Docker) objavila več kot 180.000 prijav v javni skupnosti. Lahko rečemo, da so strežniki PC-jev z arhitekturo X86 zmagovalci heterogenih strojnih arhitektur, Linux in Windows so zmagovalci heterogenih operacijskih sistemov, Docker pa zagotavlja enoten virtualni operacijski sistem za podatkovne centre v oblaku, ki temelji na strežnikih X86 in operacijskih sistemih Linux/Windows, in obdobje heterogene arhitekture se začne končati. Prišla je doba kontejnerjev Poleg zagonskih podjetij veliki proizvajalci ne želijo zaostajati in so hitro ukrepali. Oktobra lani je Microsoft napovedal načrte za uvedbo kontejnerske tehnologije na Windows Server in napovedal partnerstvo z Dockerjem za zagotovitev enotne in odprte izkušnje tako na Linuxu kot na Windows Serverju. Čeprav so Linux in Windows kontejnerji med seboj nezdružljivi zaradi različnih operacijskih sistemov, so upravljalniki kontejnerjev enotni. Microsoft je nedavno napovedal, da bo izdal Windows Server in Hyper-V kontejnerje za Windows Server 2016, ki oba podpirata Docker API in Docker odjemalca. VMWare, še eno podjetje, ki ga je Docker močno prizadel, prav tako ni moglo dočakati, da na VMWare World 2014 napove podporo Dockerju. VMwarejev pristop k kontejnerjem je pozitiven, in kljub konkurenci med kontejnerji in fizičnimi strojnimi VM-ji VM ostaja zavezan širjenju sodelovanja z ekosistemom kontejnerjev. Na VMWare World 2015 konec avgusta 2015 je VMware predstavil vrsto novih tehnologij, ki podpirajo Docker, in predlagal novo tehnično arhitekturo za polno podporo kontejnerjem v prihodnosti, kar omogoča izvajanje Dockerjevih programov v virtualnih strojnih VM-jih. Poleg tega je AWS Amazon Cloud novembra lani lansiral AWS ECS, EC2 kontejnersko storitev, ki uporabnikom omogoča, da ne namestijo, ne upravljajo in ne širijo infrastrukture za upravljanje grozdov, temveč lahko začnejo in prenehajo podpirati Docker aplikacije s preprostimi API klici. Huawei je bil vedno aktiven sponzor različnih odprtokodnih projektov, fundacij, organizacij in vrhov. Leta 2015 se je Huawei pridružil OCI in fundaciji Cloud Native Computing Foundation (CNCF) kot ustanovni član ter postal edino kitajsko podjetje na seznamu. Liang Chenye, višji raziskovalni in razvojni inženir v Huaweijevem Open Source Competence Center, je na konferenci CNUT Global Container Conference 2015 povedal, da Huawei aktivno sodeluje v projektu Open Container Test Project (OCT) in sodeluje z organizacijo OCI pri spodbujanju uvajanja in popularizacije standardov odprtih kontejnerjev. Od leta 2015 je Huawei med tremi najboljšimi po prispevku k skupnosti Docker, najzgodnejši vzdrževalec skupnosti Docker na Kitajskem pa je iz Huaweija. Poleg domačih ponudnikov storitev v oblaku, kot sta Huawei in Alibaba, so domača internetna podjetja, kot so Tencent, Baidu, 360, JD.com in Sohu, začela v celoti uporabljati tehnologijo kontejnerjev od leta 2011. Po besedah Liu Haifenga, glavnega arhitekta platforme JD Cloud Platform, JD.com na CNUT Global Container Conference leta 2015 začel uvajati Docker oktobra 2014, za Docker izvedel strateški projekt februarja 2015, leta 2015 izdal več kot 11.000 kontejnerskih instanc v produkcijskem okolju in se povezal z več kot 1.000 aplikacijami po 618, ter avgusta 2015 v celoti sprejel kontejnersko tehnologijo v novem podatkovnem centru. Trenutno je JD.com lansiral več kot 20.000 Docker instanc, katerih število naj bi se do konca leta podvojilo, ko bo večina JD.com aplikacij izšla prek Dockerja. V prihodnosti je vizija JD.com Dockerja upravljanje vseh strojev prek Dockerja, popolna ločitev aplikacij od fizičnih virov, doseganje popolnoma avtomatiziranega vzdrževanja sistemov, raziskovalno in razvojno osebje pa se lahko osredotoči na razvoj novih aplikacij. Ko sem povedal toliko,Pravzaprav je Google največji prispevalec k razvoju kontejnerjev.Tehnologija Docker je napisana v Googlovem jeziku Go, drugem odprtokodnem programskem jeziku, ki ga je Google izdal leta 2009. Google vsak teden izda več kot 200 milijonov kontejnerjev, kar Googlu omogoča izum številnih ključnih tehnologij kontejnerjev. To je vključevalo sistem za upravljanje kontejnerjev, katerega prva različica se je imenovala Borg, sledila je različica z imenom Omega. Ta upravljalni sistem omogoča uporabo tehnologije kontejnerjev na Googlovih velikih grozdnih virih. Kasneje, po relevantnih znanstvenih člankih Googla, je industrija posnemala sistem Mesos, ki ga je razvil Borg in ga uporabljajo Airbnb, Twitter, Applova Siri itd. Personalizirano poslovanje: Podjetja prihodnosti so programska podjetja Douglas M. Baker, Jr., predsednik uprave in izvršni direktor podjetja Fortune 500 Ecolab, je v študiji, ki jo je PwC izvedel v globalni anketi CEO Survey 2015, dejal: "Nobeno podjetje ne more samoumevno sprejeti, da bo današnje poslovanje zagotovilo prihodnji uspeh. Samoumevno je, da so velika podjetja varnejša in bolj stabilna, a zadnjih 50 let je dokazalo ravno nasprotno. Če se podjetje ne more hitro spreminjati, se tveganje lahko le poveča in ne zmanjša. ” Sposobnost spreminjanja je očitno postala temeljna konkurenčnost prihodnjega poslovanja. Ker vpliv internetne industrije postaja vse večji, postaja invazija interneta na tradicionalne industrije vse bolj intenzivna in globlja, zlasti močna uvedba kitajske nacionalne strategije "Internet +", prihodnja podjetja pa bodo vse bolj povezana z internetom. V tako popolnoma internetnem poslovnem okolju bodo prihodnja podjetja imela več ali manj programskih zmogljivosti. Poleg prihodnje poslovne strukture podjetja bodo delno ali v celoti strukturirana na internetu, podjetja pa se bodo zanašala tudi na programske zmogljivosti za zagotavljanje personaliziranih storitev potrošnikom in uporabnikom. Če so podjetja prihodnosti programska podjetja, si lahko predstavljamo pomen Dockerja.Sredi leta 2015 je Adrian Cockcroft, tehnološki strokovnjak pri Battery Vetures, izkušenem podjetju tveganega kapitala v Silicijevi dolini, izdal White Paper 2015: Pregled industrijskih mejnikov in prihodnjih možnosti, nekdanji arhitekt oblačnih platform pri Netflixu, nekdanji pretočni storitvi v Združenih državah Amerike in ustanovni član eBay Research Labs ter Sun Microsystems Izjemen inženir in glavni arhitekt oddelka za visoko zmogljivo tehnično računalništvo. Verjame, da bo Docker postopoma postal standardizirano proizvodno orodje, kar odraža tudi visoko sprejetost Dockerja z ene strani. Adrian pravi, da je izziv pri Dockerju skrbno upravljati ekosistem in hkrati hitro dodajati funkcije za podporo produkcijskim uvedbam. Do zdaj je Docker preprečil razkol ekosistema. Danes se je celo proizvajalec čipov Intel pridružil Dockerjevemu ekosistemu. V maju je Intel predstavil Clear Linux, projekt OS, osredotočen na kontejnerje, ki je trenutno v eksperimentalni fazi, Intel pa nakazuje, da bo sistem v prihodnosti na voljo tudi v produkcijskih okoljih. Vidimo lahko, da bo v procesu premikanja proti prihodnosti poslovanja vedno več čezmejnih vedenj. Po podatkih Thomson Reuters je bilo v Združenih državah novembra 2014 samo 10.330 združitev in prevzemov, kar predstavlja skupno vrednost posla v višini 1,9 bilijona dolarjev. Te združitve in prevzemi so bolj namenjeni širjenju poslovnih zavezništev in ustvarjanju poslovne vrednosti, ki je eno podjetje ne more doseči z združitvami ali prevzemi podjetij z različnimi dejavnostmi ali zmogljivostmi. Po podatkih PwC-jevega globalnega poročila o anketi izvršnih direktorjev iz leta 2015 bo približno 44 % izvršnih direktorjev v Združenih državah Amerike v roku 12 mesecev po anketi ustanovilo novo strateško zavezništvo. V preteklosti so bila poslovna zavezništva predvsem namenjena povezovanju z dobavitelji ali uporabniki, v prihodnosti pa bo vse več direktorjev izbralo zavezništva s konkurenti, zagonskimi podjetji ali podjetji na različnih področjih. Seveda so številni tehnični strokovnjaki Dockerja, vključno s Sun Hongliangom, članom osrednje ekipe DaoClouda, večkrat povedali, da je Docker še vedno v zgodnji fazi razvoja, z izzivi, kot so šibke omrežne funkcije, varnost in težave pri vodenju tradicionalnih podjetij. Prav zaradi teh tehničnih nezrelosti se je v Združenih državah in na Kitajskem pojavilo več Dockerjevih zagonskih podjetij, vsak s svojo močjo in pogumom, da predstavi naslednjo generacijo računalništva v oblaku in poslovanja naslednje generacije. Ekipa za računalništvo v oblaku iz Laboratorija za programsko inženirstvo (SEL) Univerze Zhejiang, ki je ena prvih na Kitajskem, ki se ukvarja z raziskavami kontejnerjev in Dockerjev, je bila ustanovljena leta 2011 z namenom gradnje, analize in preučevanja odprtokodne tehnologije računalništva v oblaku. V svoji novi knjigi »Docker - Containers and Container Cloud« ekipa SEL z univerze Zhejiang piše: »Docker, ki temelji na kontejnerski tehnologiji, je hitro postal zaklad v rokah velikih proizvajalcev in razvijalcev računalništva v oblaku doma in v tujini. Sredi vročine je tiho prispela nova revolucija. ”
|
Objavljeno na 25. 09. 2015 15:30:42
|
|
|
|
